Šolski vrtovi s semeni boljše prihodnosti

Poleg zelenjave lahko šolski vrtovi s kmetijskimi krožki in učilnicami na prostem »pridelajo« tudi učence, ki znajo ceniti z lastnim trudom pridelano, ekološko in domačo hrano, je potrdila strokovna ekskurzija, ki so se je 22. maja udeležili tudi nekateri učitelji in mentorji z območja LAS Notranjska v okviru projekta Z roko v roki do kakovostne prehrane.

Ogledali so si nekatere šolske vrtove, ki delujejo na območju LAS med Snežnikom in Nanosom in se seznanili z delom tamkajšnjih kmetijskih krožkov. Najprej so se ustavili ob OŠ Miroslava Vilharja in Srednji šoli za gozdarstvo in lesarstvo Postojna, nato pa jih je pot vodila še v Osnovno šolo Pivka in nazadnje v Ilirsko Bistrico, na šolski vrt Osnovne šole Dragotina Ketteja, ki ni le vrt, ampak tudi učilnica na prostem, kjer poleg rastlin domujeta še dva kunca, ribnik, hotel za žuželke in še kaj. Sredstva za ureditev šolskih vrtov šole večinoma pridobivajo skozi različne razpisa in projekte.

Z vrta na krožnik

Vrtovi so kljub neugodnem vremenu vsi po vrsti že zeleneli. Kot so udeležencem povedale mentorice tamkajšnjih kmetijskih krožkov, se jih otroci radi udeležujejo, se seznanjajo z delom na vrtu in živalmi ter pridelke tudi z veseljem pojedo. Tudi to je torej ena od poti, da se domača hrana šolarjem priljubi, kar je pravzaprav osnovni pogoj, da lahko postane pomemben del šolskih jedilnikov. Še največ težav šolskim vrtičkarjem povzročajo zunanji obiskovalci vrtov, zato so le-ti praviloma zaklenjeni, in oskrba vrtov poleti v času šolskih počitnic. A kot je povedala Tamara Urbančič, mentorica kmetijskega krožka v Ilirski Bistrici, so otroci nad skupnim delom tako navdušeni, da so nekateri pripravljeni priti na vrt tudi poleti.

Priložnost za izmenjavo izkušenj

Kot so nam povedali udeleženci, je bila ekskurzija dobra priložnost za izmenjavo izkušenj. Po dodatno znanje in ideje je prišla tudi Marta Čuk iz Podružnice šole Rudolfa Maistra Unec, kjer so imeli šolski vrt že takrat, ko je bila šola zgrajena, leta 1863, ko so pri delu zelo sodelovali tudi s  samim krajem in prebivalci (pobirali hrošče, sadili drevje). Šola ima zdaj kozolec toplar, zeliščni vrt, vrtnarski krožek pa ustvarja in obroblja še štiri gredice.

Prav na ekskurziji se je Marta Čuk povezala z Martino Mramor in Ivico Naranča iz Društva biodinamikov Notranjska, ki delujeta kot pomočnika mentorjem kmetijskih krožkov in med drugim učita otroke sejanja, saditve in priprave naravnih gnojil in zaščitnih pripravkov. Ivica Naranča: »V Postojni smo videli, da otroci prihajajo na vrt gozdarske šole pogledat zajce in kokoši, ker zato skorajda nimajo več nobene priložnosti. Starši, ki so v službah do šestih ali sedmih, nimajo časa za vrtnarjenje, zato je prav, da to delajo šole. Za otroke je tako tudi manj stresa, ko začutijo zemljo v rokah in ko vidijo da iz tega trdega semena nekaj zraste.« Zdi pa se, da bodo prav šolski vrtovi zasejali tudi novo kmetijsko kulturo naših krajev.

Na Srednji šoli za gozdarstvo in lesarstvo Postojna domujejo tudi živali

Šolski vrt Osnovne šole Dragotina Ketteja ni zgolj vrt ampak tudi učilnica na prostem